Ob 31. obletnici genocida v Srebrenici pokop desetih žrtev

Najmlajša žrtev, katere posmrtne ostanke bodo danes pokopali, je 20-letni fant, najstarejša pa 56-letni moški. Ob zavzetju te bošnjaške enklave so namreč srbske sile pobijale predvsem moške, ki so jih pred tem ločili od njihovih najbližjih. Da bi zakrile svoje zločine, so nato njihove posmrtne ostanke prekopavali v sekundarne in terciarne grobove po vsej državi, ki jih odkrivajo še sedaj.

V spominskem centru je trenutno pokopanih 6772 žrtev genocida, 250 pa jih je na željo svojcev pokopanih drugod po državi. Več kot tisoč žrtev še vedno velja za pogrešane.

Osrednja spominska slovesnost in verski obred s pokopom v Potočarih blizu Srebrenice poteka na dan, ko so enote vojske Republike Srbske pod poveljstvom Ratka Mladića 11. julija 1995 zavzele Srebrenico, ki je bila takrat varovano območje pod nadzorom Združenih narodov, in začele množične poboje Bošnjakov.

Do 19. julija so jih pobile najmanj 8372, večinoma moških in dečkov. Okoli 25.000 žensk, otrok in starejših pa so z avtobusi in tovornjaki prepeljali na območje pod nadzorom vojske BiH. Nizozemske modre čelade jih niso zaščitile, čeprav so se prebivalci tega mesta ob Drini na meji s Srbijo zatekli k njim po zaščito na območju nekdanje tovarne akumulatorjev v Potočarih. Nizozemska se je zaradi tega že večkrat opravičila.

Haaško mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je zaradi genocida v Srebrenici na dosmrtni zapor obsodilo pet vojnih zločincev, tudi najbolj odgovorna, takratnega predsednika Republike Srbske Radovana Karadžić in poveljnika njene vojske Mladića.

Žrtev genocida v Srebrenici se danes v Evropski uniji spominjamo z evropskim dnevom spomina, po svetu pa z mednarodnim dnevom spomina. V Federaciji BiH je medtem danes dan žalosti, v drugi entiteti BiH Republiki Srbski, kjer leži Srebrenica, pa ne, saj oblasti v Banjaluki pokola v Srebrenici ne priznavajo za genocid.

Tako ZN kot EU ob obletnici genocida opozarjajo na pomen ohranjanja zgodovinske osveščenosti in spomina na žrtve. "Spominjanje na Srebrenico pomeni varovanje (...) pred revizionizmom, prizadevanje za odgovornost in priznavanje trpljenja vsake žrtve. Pomeni tudi boj proti sovražnemu govoru in diskriminaciji ter obnovitev naše odločenosti, da 'nikoli več' postane resničnost za vse," je v petek dejal generalni sekretar ZN Antonio Guterres.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas in evropska komisarka za širitev Marta Kos sta medtem v petkovi skupni izjavi opozorili, da genocid v Srebrenici sodi med najtemnejše epizode v evropski zgodovini.

"Spominja nas na našo dolžnost, da gradimo mirne družbe, varujemo človeška življenja in dostojanstvo ter branimo temeljne vrednote, na katerih temelji Evropska unija," sta dejali in dodali, da v Evropi ni prostora za zanikanje genocida, revizionizem ali poveličevanje obsojenih vojnih zločincev.

Voditelje v BiH in vsej regiji sta pozvali, naj dajo prednost dialogu pred konfrontacijo ter podprejo proces iskanja in identifikacije preostalih žrtev. Prav tako sta zagotovili, da EU ostaja zavezana evropski prihodnosti BiH kot suverene, združene, večetnične in demokratične države.